Okolje, ki smo mu izpostavljeni v najbolj ranih letih, vpliva na pojavnost vnetij v odraslem obdobju.

Raziskovalci Northwestern Univerze so ugotovili, da dojenčkova prehrana (zlasti čas trajanja dojenja), izpostavljenost mikrobom in socialnoekonomski dejavniki, vključno s prisotnostjo staršev, vplivajo na razvoj vnetij v odraslem obdobju. Starši torej lahko z vzpostavitvijo pozitivnega okolja pripomorejo k temu, da otroci kot odrasli ne bodo utrpeli srčno-žilnih bolezni, diabetesa, demence in avtoimunskih bolezni. Večja izpostavljenost mikrobom v otroštvu tako npr. pomeni manj vnetnih procesov pri odraslem, krajši čas dojenja pa tveganje za morebitna vnetja poveča.

Okolje napoveduje DNA metilacijo (kemijsko spremembo) devetih genov, ki so vpleteni v regulacijo vnetja. Lahko bi rekli, da torej naša usoda ni že ob rojstvu zacementirana v naših genih, temveč nanjo lahko vplivamo. Človeški genom je dinamičen, saj sprejema informacije iz okolja in na njihovi podlagi spreminja svojo strukturo in funkcijo.